Reševalna akcija v Koroški Rinki

A ne za dolgo, saj je telefon zabrnel in na ekranu se je izpisala tista enostavna rdeča številka, ki me vedno vrže pokonci. Prijazen glas na drugi strani mi razloži situacijo in namigne, naj danes ne računam na pomoč naših vrlih fantov z Brnika.

Dobro, tudi peš znamo kam priti, pa še mudi se ne tako saj sta mi tujca po telefonu zagotovila, da sta dobro opremljena za primer slabega vremena in kot nepoškodovana bosta že počakala na nas. Vmes jima namignem,  naj se dobro oblečeta in potelovadita malo, da ne bosta čisto otrpla, medtem ko se bomo mi potili proti Koroški Rinki.

Fant mi je povedal točno lokacijo (no njegov pameten telefon, če sem pošten), ni pa znal točno pojasniti zakaj njegovo dekle noče ne naprej in ne nazaj. Verjetno že ima tehtne razloge  in zato nočem preveč vrtati v njo. Na hitro mi pove še vremensko situacijo, ki je v tistem koncu presenetljivo dobra a kaj ko na Brniku ni. S piloti in našim zdravnikom se dogovorimo, da se v primeru izboljšanja še slišimo.

Medtem, ko naša izvidnica pride v vidni stik z njimi nam dežurna ekipa z Brnika javi, da bodo poskusili s helikopterjem priti  do njih. Prek Jezerskega so hitro pri nas, naredijo en krog in ugotovijo kar mi že tudi vemo. Veter se je medtem precej okrepil. Vseeno poskusijo z manevrom. Ne bo šlo, odložiti bo treba nekaj članon ekipe. Kmalu zatem se ustavijo točno na vrhu grebena, ki povezuje Savinjsko sedlo s Križem. Moji kolegi in tudi sam nemo gledamo in upamo, da jim uspe!

V treh ciklih se reševalec spusti v steno in pobere najprej oba Čeha, nato pa še njuna težka nahrbtnika. Vsa čast tem fantom! Komaj jim še uspemo pomahati v slovo. Zgleda, da čelne svetilke danes ostanejo v nahrbtniku, naši domači bodo pa tudi veseli saj bi se drugače  intervencija zavlekla globoko v noč - kljub dnevu, ki se kar noče posloviti.