Reševalna oprema in reševalci okoli leta 1935

Naša postaja GRS je bila ustanovljena leta 1931, ko se je pokazala potreba po strokovni pomoči tistim obiskovalcem gora na našem območju, ki so zašli v nesrečo. Prvopristopniki so bili pastirji, lovci in kmetje, ki jim je gorski svet omogočal preživetje. V visokem gorovju je večkrat prišla do izraza pristna narava, ki je vabila in klicala po obisku, a se je hitro spremenila in tudi pokazala v vsej svoji pogubni moči. Tako so doživljali nesreče, ki so se množile ko so pričeli obiskovati gore prvi »turisti«. Tako so takrat imenovali vse, ki so zahajali v ta svet iz želje po doživetju lepega, iskali pa so tudi zdravja in si nabirali novih moči. Prvi reševalci so bili iz vrst izkušenih domačinov, poznavalcev razmer in terena, kmetov, lovcev, pastirjev, ki so pomagali drug drugemu in tudi obiskovalcem.

Ko se je razširil »turistovski promet«, so nastopili v tej vlogi avtorizirani gorski vodniki. S povečanjem obiska v gorah se je povečala potreba po organiziranem reševanju in usposobljenih reševalcih.

Tako so pričeli ustanavljati reševalne odseke pri DŐAV najprej 1896 na Dunaju, sledili so drugi kraji in že leta 1902 tudi Gradec.

SPD so ustanovili 1893 zavedni Slovenci v obrambo slovenstva v naših gorah. Še istega leta 20. avgusta je bila ustanovljena Savinjska podružnica SPD s sedežem v Gornjem Gradu. Prvi načelnik je bil Fran Kocbek. In povečan obisk je povzročil, da je že 1912 dr. Josip Tičar zaradi vse težjih in pogostejših nesreč v gorah in zaradi napadov na SPD predvsem s strani nemškega DÖAV-a, po sklepu Osrednjega odbora SPD 16. junija 1912 v Kranjski Gori ustanovil prvo postajo Gorske reševalne službe na območju sedanje Slovenije.